Ja, to je zelo stara želja krajanov Levpe, saj se o tem govori, po pripovedovanju starejših, že od leta 1960. Od leta 1972 naprej obstajajo zapisniki sveta KS, iz katerih je razvidno, da je bilo občasno na dnevnem redu tudi gradnja takega prostora. Povedati moram, da Levpa nikoli ni imela določenega prostora, kjer bi se lahko ljudje sestajali - sestankovali in podobno. Mladina je imela malo večjo sobo v stavbi kmetijske zadruge v Levpi, kjer se je dobivala kar nekaj let. Ko pa je kmetijska zadruga Vipava to sobo prodala zasebniku, je mladina ostala brez strehe nad glavo. Želja, da bi zgradili objekt, ni nikoli zamrla, saj so jo poskušali predsedniki KS z manjšimi idejnimi načrti uresničiti, še več, kupovali so celo že gradbeni material, žal, so se tu aktivnosti ustavile.

 

ŠKT društvo Levpa je od začetka delovanja 2001 naprej urejalo športni park in pripadajoče objekte. Delovne akcije so bile vsako soboto, in sicer kar tri poletja, saj je površina velika. Podpora občine Kanal je bila zelo skromna, saj ni zadostovala niti za materialne stroške. Pomagali so nam manjši sponzorji, predvsem pa smo računali na krajane in lastno iznajdljivost. Nekaj sredstev smo pridobili z organizacijo prireditev in zabav s plesom. Pod nevtralnim vodstvom predsednika Mirana Juga smo športni park slavnostno odprli leta 2003. V teh letih smo opravili približno 8000 prostovoljnih delovnih ur.

Ker so se začele priprave na gradnjo ČHE Avče, je Miran Jug na več sestankih ŠKT društva in KS Levpa predlagal začetek gradnje večnamenskega prostora, saj je računal na pomoč Soških elektrarn, kot investitorja gradnje črpalne hidroelektrarne Avče.

Na enem izmed sestankov smo izrazili idejo, da bi naredili anketo med krajani. Ideja se je kasneje izkazala za zelo koristno, saj smo z njo predstavili želje krajanov na občini Kanal. Po KS Levpa smo razdelili 260 anketnih listov, krajani so nam jih vrnili 180.

Na vprašanje »ali bomo gradili ali ne« je bil rezultat 176 za in 4 proti.

Velikost objekta za

  • 100 m2 -    7 ljudi 4%
  • 150 m2 -    41 ljudi 23,6 %
  • 200 m2 -    115 ljudi 66,1 %
  • nad 200 m2 -    11 ljudi 6,3 %

Na vprašanje, kaj bi dodali v dvorani, so krajani predlagali: čajno kuhinjo, fitnes, garderobo, bar, računalniški kotiček, prostor za KS, prostor za ŠKT društvo, tuš, sejno sobo, trgovino, namizni tenis, gledališče, biljard, oder, prostor za mladino, zasilno spalnico, WC in kuhinjo. Anketo smo naredili konec leta 2004. Leta 2005 smo na sestanku sveta KS Levpa imenovali tudi gradbeni odbor za izgradnjo večnamenskega prostora, ki ga sestavljajo predsednik Miran Jug, podpredsednik je bil Srečko Pertovt kot tedanji predsednik sveta KS Levpa, po volitvah 2006 pa ga je nadomestil novi predsednik KS Aleksander Štrukel, kot člana gradbenega odbora sta bila predlagana še Klavdij Skrt in Roman Skrt.

Ker se občinska uprava ni zanimala za gradnjo objekta, in je pod vodstvom župana Mirana Ipavca, prej škodila kot koristila projektu, se je predsednik Miran Jug na podlagi podpore članov društva in gradbenega odbora, odločil, da projekt izpeljemo sami. Začeli smo iskati arhitekta, ki bi bil pripravljen pripraviti projektno gradbeno dokumentacijo. Po nekaj sestankih in pregledu ponudb smo se odločili za Klavdijo Ipavec iz družbe SAAX d.o.o. iz Nove Gorice. Po več sestankih, z upoštevanjem predlogov krajanov, izraženih v anketi, smo prišli do končnih predlogov, na podlagi katerih smo izdelali idejni načrt. Po predstavitvi idejnega načrta krajanom in določenih popravkih smo projekt posredovali naprej. Miran Jug je želel projekt pospešiti, zato je s pomočjo arhitektinje in pooblastila župana za pridobitev gradbene dokumentacije, po dveh mesecih tekanja po Novi Gorici in okolici, to tudi pridobil.

15. novembra 2005 so na upravni enoti Nova Gorica izdali gradbeno dovoljenje. Dokumentacijo je vseeno plačala občina Kanal, zato se je nanjo tudi glasila. Ker smo tako hitro pridobili dokumentacijo, ni ostal ravnodušen niti občinski svet, v proračunu nam je zagotovil 11 milijonov SIT za gradnjo. Denarja smo bili, vsekakor, veseli! Ko smo kasneje izvedeli, da naj bi bila to vsa sredstva, nas je malo neprijetno presenetilo, saj je to približno le 10 % vrednosti investicije, vrednost projekta je bila ocenjena 86 milijonov SIT. Odločno smo nadaljevali pot, in že konec leta 2005, smo s pomočjo Davida Valentinčiča, naredili izkop za gradnjo.

V letu 2006 smo iskali izvajalce, in kot najugodnejšemu, smo prepustili delo gradbeništvu Marka Kljajiča s. p. Jeseni 2006 smo začeli s temelji in greznico. Dela smo zaključili z betonskimi nosilci in vezmi nad dvorano.

Spomladi 2007 smo zelo veseli sprejeli odločbo Fundacije za šport v Ljubljani, ki nam je na podlagi razpisa za gradnjo športnih objektov namenila 57.000 evrov.

Na občini Kanal je prišlo do spremembe, na volitvah za svetnika je bil na občino izvoljen tudi Miran Jug, ki mu je uspelo pridobiti v proračun za ta objekt 79.000 evrov za leto 2007.

Po tehtnih razmislekih o kasnejšem vzdrževanju objekta in turistični ponudbi, smo sklenili, da se nad delom dvorane uredijo apartmaji. Ponovno je bil gradbeni odbor pred odločitvami, kako bi stvar najbolje opravili. Poleg dvorane smo zgradili še en prostor, ki naj bi služil kot skladišče športne in druge opreme. Nad delom dvorane so štirje apartmaji in skupna ležišča z dvema sobama in souporabo kopalnice.

Predsednik in arhitektinja sta se potrudila, da sta do septembra 2007 pridobila dokumentacijo in novo gradbeno dovoljenje. Takoj za tem smo izbrali ponudbo za dokončanje gradbenih del, ki jo je spet pridobil gradbenik Marko Kljajič s.p., za izdelavo strehe pa smo izbrali Janeza Tavčarja, tesarstvo s.p. Zavratec.

Predvideli smo, da bi objekt »dobil« streho nekako do decembra 2007, vendar se je delo zaradi objektivnih razlogov zavleklo do začetka marca 2008 – zdaj, ko je objekt pokrit, izgleda zares veličasten. Tudi za leto 2008 nam je uspelo pridobiti 79.000 evrov, tako da smo nadaljevali z zapiranjem objekta - okna, vrata (dobili smo jih rabljena). Nadaljevali smo s strojnimi in elektro inštalacijami. V tem letu nam je uspelo narediti tudi notranji in zunanji omet ter fasado.

Zelo zadovoljni smo z razpletom gradnje, saj smo 100- milijonski objekt začeli graditi z dobičkom društva – 1.700,000 tolarjev iz leta 2005.

Do zdaj smo člani društva vložili približno 4.500 delovnih ur, za dokončanje objekta, predvideno 2009, pa jih bo potrebno še večkrat toliko. Vse ostale redne dejavnosti društva potekajo nemoteno.

Z velikim optimizmom se nadaljuje projekt stoletja v Levpi!

 

Prikaz gradnje večnamenskega objekta v športnem parku Levpa ...