Člani društva smo si v letu 2010 izbrali dva enodnevna izleta: "Oktoberfest" in "Dolenjsko". Prvega predvsem zaradi potešitve stare želje in uresničitve stare ideje, ko se je tovrsten izlet že predlagalo, slednjega pa zato, ker izleti po Dolenjski vedno znova navdihujejo. Oba izleta sta se nam vsak po svojih posebnostih zasidrala v spomin ...

Na Oktoberfest, ki je letos praznoval 200. obletnico v najstarejši deželi Nemčije Bavarski, smo odšli 2. oktobra. V prestolnici München smo si ogledali Marienplatz, kjer je pokopan Ludvik II z mestno hišo, stolnico, najbolj znano pivnico na svetu ter v panoramskem ogledu videli številne stvari. Še več pa smo slišali: od celotne daljne in bližnje zgodovine Bavarske, Nemčije, povezave s Slovenijo, vse o katoliškem mestu in umetnostnih slogih mesta do lestvice najboljših piv na svetu. Na enodnevnem izletu, ki si ga bomo za vedno zapomnili predvsem po utrujenosti in po številnih napotkih skrbnega vodiča, ki nas je peljal na »nevarno« pustolovščino z zemljevidi v rokah, smo se sprehodili po celotnem prizorišču Oktoberfesta, si napasili oči ob tradicionalnih bavarskih nošah, potehtali litrsko »kriglo« in okušali pristna bavarska piva in klobase ter sodelovali po besedah vodiča v dvomilijonskem valu množice, ki vsakoletno obišče Oktoberfest. Bavarci in Bavarke so veseli ljudje širokega srca in so nam v bodoče priporočili doživetje Oktoberfesta z vsemi prireditvami vsaj na tridnevnem izletu.

Utrinki:

Po kratkem doživetju bavarske kulture in primerjanjem značilnosti z našo, smo se 6. novembra pustili razvajati v naši slovenski v že kar predprazničnem vzdušju. Na izletu na Dolenjsko smo okusili domačo hrano, slovenska vina, se poglobili v zgodovino, doživeli našo kulturo in tradicijo ter se poučili o razvoju slovenskega turizma danes. Najprej smo obiskali Rašico, domačijo Primoža Trubarja, šli v Kostanjevico na Krki, najmanjše in najstarejše mesto na Dolenjskem, si ogledali Novo mesto, kjer smo se fotografirali pri kapiteljski cerkvi sv. Nikolaja, se odpočili in uživali v okolici gradu Otočec ter za zaključek dneva imeli pokušnjo vin s prvo cvičkovo princeso gospo Leo Marijo Colarič na turistični kmetiji Colarič, ki nas je poučila tudi o razvoju turizma z oddajanjem številčnih zidanic, ki so arhitekturna dediščina oziroma o tako imenovanem Turizmu v zidanicah, novem slovenskem turističnem proizvodu. Na poti proti domu je iz našega avtobusa odmevalo petje in smeh, med drugim zaradi pripovedovanja »vicev«.

Utrinki: